Kdaj pravzaprav človek postane star? Zadeva je zelo relativna. Nekako pa je takole. Počasi se ti ne da več vsak vikend ven s prijatelji. S časom zaprosiš punco in se poročiš in potem pride še otrok (ni ravno nujno da v tem vrstnem redu). No nekako tudi tukaj še nisi povsem star a tako se v grobem začne zadeva.
Prvi znak je, da si v službi vzameš dopust in ne greš nikamor ampak doma delaš. Lotiš se vrta, žive meje, beljenja, čiščenja, betoniranja škarpe ali kaj podobnega. Skratka delaš doma in si vesel samo da nisi v službi. Še kako leto pred tem bi raje podaril dopust delodajalcu kot pa, da si ga vzameš zato, da delaš.
Zdravje je v ku***. Saj vsak od nas kdaj pa kdaj zboli. Razlika je le v tem , do ko si mlad zboliš bolj redko pa še takrat v parih dneh odležiš in preboliš. Znaki staranja pa se pri bolezni pokažejo vse prej kot pozitivno. Bolezen se ponavlja ali celo stopnjuje. Sam sem bil letos bolan toliko kot zadnjih 10 let skupaj ne. Najprej sem mislil, da je kriv otrok, ki je prvo leto v vrtcu in nosi domov bacile kar po tekočem traku. Pa na mojo žalost ni temu tako. Ko sem drugič obležal in to kar za 14 dni, otrok je bil pa zdrav sem si moral priznat, da ni kriv otrok ampak EMŠO.
Ja, star sem in z leti pridejo tudi tablete. Prvič v življenju antibiotiki zaradi zdravja in to kar dvakrat v sezoni. Pa lekadoli, aspirini, multivitamini in c vitamini itd. Kaj šele bo?!?!
Prvi sivi lasje. Osamelci. Še dobro da se brijem po glavi in se jih ne vidi. Poleg tega so sivi lasje negativno obravnavani samo pri ženskah. Moški veljamo za zrele in šarmantne ko vstopimo v svet sivih panterjev. Vsaj nekaj pozitivnega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar